Kaj je kreativno mesto

KAJ JE KREATIVNO MESTO?

 Kreativno mesto je koncept, ki se v zadnjem obdobju vse bolj uveljavlja v razumevanju in načrtovanju urbanih območjih. Teoretska podlaga temelji na konceptih „kreativno mesto“ Charlesa Landrya in Kreativni razred“ Richarda Floride  in v osnovi poudarja pomembnost kreativnosti, kulture in umetnosti v urbanem kontekstu in se že na prvi pogled ponuja, kot rešitev za mnoge probleme mest, ki so povezane s težavnim obdobjem deindustrializacije in transformacije v moderne ekonomske strukture. Klub temu, da obstaja mnogo različnih definicij in razumevanj kreativnih mest lahko izpostavimo tri osnovne koncepte oz. pristope, ki se največkrat pojavljajo v strokovni literaturi. Prvi pristop temelji na Landryevih izhodiščih, kjer kreativnost uporabimo kot orodje za urbani razvoj. Kreativna mesta so torej tista, ki kreativno poiščejo rešitve za mestne probleme, kot so npr. problemi z onesnaževanjem, prometnim sistemom, izobraževalnimi ustanovami itd., Drugi pristop ne navezuje na razumevanje, da je kreativno mesto prostor, kjer so locirana kreativne industrije oz. podjetja, ki na podlagi kreativnih procesov ustvarjajo inovativne produkte z visoko dodano vrednostjo. Tretji pa se nanaša na razumevanje, da je kreativno mesto urbano območje, ki privlači t.i. kreativni razred oz. ljudi, ki delujejo v kreativnih poklicih in imajo določene specifične sposobnosti, znanja in talent. Koncept kreativnega mesta lahko torej razumemo kot skupek vseh treh navedenih pristopov, ki pa imajo vsak svojo teoretsko osnovo in problemska področja.

Prostorsko načrtovanje je v svojem bistvu izjemno, multidisciplinarno, kjer moramo usklajevati veliko različnih interesov v prostoru. Tudi idejo o kreativnem mestu moramo razumeti izrazito kompleksno in multidisciplinarno. Koncept kreativnega mesta je v svojem bistvu izrazito pozitiven. Profesor Klauss Kunzman je v enem izmed svojih predavanj o kreativnih mestih izrazil stališče da lahko kreativnost prav zaradi svoje pozitivnosti predstavlja alternativo trajnostnemu razvoju kot prevladujoči paradigmi modernega prostorskega načrtovanja. Dejstvo je, da postaja trajnostni razvoj vse bolj nejasen koncept, ki ga večina ljudi vključno s stroko razume drugače, posledično pa ga je tudi vse težje vključevati v dejanske prostorske aplikacije, kjer je potrebna komunikacija z zainteresirano javnostjo.

Postavlja se vprašanje kako naj prostorsko načrtovanje skozi prostorske strategije in prostorske akte učinkovito zagotavlja, da se koncepti kreativnosti uveljavljajo tudi v prostoru. Odgovor seveda ni enostaven in terja, kot smo že omenili izrazito multidisciplinaren in hkrati multi konceptualen pristop, ki zajema tako psihološko, kot socio-ekonomsko ter v končni fazi tudi prostorsko področje.  V prvi fazi je seveda sploh potrebno razumeti kaj je kreativnost, kaj privede do kreativnih procesov in kako se ti procesi udejanjajo v prostorski stvarnosti. Pri tem se moramo v osnovi nasloniti na stališča psihološke znanosti, kjer se v zadnjih letih vse bolj pogosto uveljavlja mišljenje, da je kreativnost posledica sistema, ki ga tvorijo kognitivne sposobnosti (talent, inteligenca, znanje) posameznika, okoljske spremenljivke (politično-verski, socio-ekonomski dejavniki) in osebne značilnosti posameznika (samozavest, motivacija). Naloga prostorskega načrtovanje je torej, da načrtujemo življenjski prostor ljudi na način, ki bo spodbujal in sprožal kreativne procese ter omogočal posameznikom, da bodo lahko razvili in udejanjali svoje ideje. Ustvariti moramo torej okolje, ki bo posameznike motiviral, da se udejstvujejo v kreativnih procesih.

V drugi fazi je potrebno razumeti ekonomski vidik kreativnosti. V zadnjih letih vse bolj raste zavedanje, da ima kultura, kot rezultat kreativnih procesov veliko ekonomsko vrednost in izjemen ekonomski potencial. Naloga kreativne ekonomije oz. kreativnih industrij pri tem je, da prepozna kreativne in inovativne ideje posameznika in iz njih ustvarja proizvode z veliko dodano vrednostjo. V prostoru moramo torej zagotoviti simbiozo med kreativnim razredom ljudi ter kreativnimi podjetji. Ustvariti je potrebno prostor, ki bo privlačil tako kreativne posameznike kot investicije kreativnih industrij.  To sožitja pa lahko posledično pomembno vpliva na gospodarsko rast in širši družbeni razvoj. Prostorsko načrtovanje mora torej prepoznati želje in ambicije tako ljudi, kot gospodarskih subjektov. Pri razumevanju želja kreativnih ljudi je psihološki vidik izjemno pomemben saj moramo razumeti njihove potrebe in vedenjske značilnosti. Tako moramo ob načrtovanju nastanitvenih zmogljivosti, prometnega, izobraževalnega ter zdravstvenega sistema v prostoru predvideti tudi zadostno število zelenih površin, rekreacijskih površin, kulturnih in prireditvenih prostorov ter ostalih površin za sprostitev ter posledično posameznikom omogočiti kvalitetno preživljanje prostega časa. Posebno pozornost je pri tem potrebno nameniti javnim prostorom oz. površinam. Javni prostori, kot so trgi ali parki morajo biti načrtovani na način, da omogočajo srečevanja. interakcijo, mreženje kreativnih posameznikov, kar posledično vodi do izmenjave stališč in idej ter spontanih kreativnih procesov.

Sodobno načrtovanje mest ne temelji zgolj na načrtovanju fizičnih elementov v prostoru temveč je bistven pomen nematerialnih elementov kot je denimo vzpostavitev močnih partnerstev med urbanimi deležniki, kot so univerze podjetja, javni zavodi itd. Pomembni so „očem nevidni“ elementi, kot so počutje prebivalcev, ambient in atmosfera mesta. Urbani prostor je torej potrebno načrtovati ne samo kot prostor za bivanje in delo, temveč tudi kot prostor zabave, druženja, sprostitve. Pri tem je potrebno misliti na vse skupine prebivalstva tudi na marginalizirane in na ljudi z nekonvencionalnim načinom razmišljanja. Da določen prostor postane območje dogajanja kreativnih procesov lahko dovolj že načrtovanje določenih manjših intervencij v prostoru, kot so prostori za druženja, prireditve uličnih umetnosti, nastopi glasbenih skupin itd..

V dobi globalizacije na globalni ravni vlada med mesti velika konkurenca, ki med sabo tekmujejo za kreativne posameznike in investicije kreativnih podjetij. Zato je potrebno z načrtovanjem kreativnega mesta pričeti že na strateški ravni, kjer je potrebno zastaviti vizijo o tem kakšni so dejanski cilji in ambicije mesta. V okviru prostorskega marketinga je torej potrebno oblikovati atraktivno mestno podobo, ki bo služila kot magnet za kreativne posameznike in podjetja. Številni avtorji pa so mnenja, da je potrebno, kot osnovo za urbani marketing poudariti zgodovinske značilnosti mesta, ki služijo kot osnova za oblikovanje mestne identitete. V urbanem prostoru je torej pomembno vzpostaviti okolje s katerim se bodo prebivalci identificirali in ga sooblikovali. Mestni prebivalci se morajo ob tem počutiti kot integralni del mesta hkrati pa mora biti okolje dovolj odprto za priseljevanje novih ljudi in kultur.

Kreativno mesto se torej kot relativno mlad koncept ponuja, kot zanimiva priložnost za prostorsko in urbanistično načrtovanje tako na strateški, kot izvedbeni ravni. Kot slikovito opiše Kunzman, ponuja vizijo za novo generacijo planerjev, ki ne želijo biti zgolj družbena „vest“ oz „mestni duhovniki“ ali „regionalni misijonarji“.

Matej Plešej

Print Friendly, PDF & Email

Komentiraj