fbpx

Kako je skoraj vsa Evropa prešla na 'švedski model', čeprav tega skoraj nihče noče priznati

Kljub omejitvam si Evropa vse bolj prizadeva uvesti švedski model, katerega glavni temelj je zaupanje v odgovornost državljanov.

Prizor v Norrskenovi hiši v Stockholmu se v času epidemije zdi marsikomu neresničen, kot bi danes rekli – “stari običajni” in nas spominja na čas, preden nas je virus prisilil v korenite spremembe življenjskega sloga.

Nova normalnost ni bolj bolj nenavadna kot na Švedskem, ki je skoraj edina zahodna država, ki je spomladi zavrnila uvedbo popolne blokade, kot smo jo imeli v Sloveniji. Spomnimo, Švedska ni zaprla javnih ustanov, kavarn ali restavracij, drugih obveznih omejevalnih ukrepov pa ni bilo. V času “črne pomladi” Švedska ni zaprla meja, javni prevoz je deloval nemoteno, odprti so bili celo frizerski saloni in joga centri. Preprečevanje okužbe je temeljilo na švedski solidarnosti in zaupanju, torej na zaupanju vlade v državljane, da se bodo prostovoljno držali ukrepov, kot so vzdrževanje razdalje in redna higiena rok. Ali je bila to pravilna odločitev ali ne, je že več mesecev predmet razprave po vsem svetu. Številni znanstveniki trdijo, da je takšno vedenje povzročilo povečano število smrtnih primerov zaradi koronavirusa, medtem ko libertarni politiki in aktivisti trdijo, da je Švedska lahko vzor vsem državam, vodilni švedski zdravstveni strokovnjaki pa pravijo, da je švedski model preprečil gospodarski propad države.

Švedski pristop k pandemiji je bil ostro kritiziran v ZDA. Vodilni ameriški epidemiolog Anthony S. Fauci in republikanski senator iz Kentuckyja Rand Paul sta si  v pogovoru o tej temi močno skočila v lase. Ugotovljeno je bilo, da je Švedska priznala, da pristop morda ni bil popoln in da so bile storjene napake, zlasti v domovih za ostarele, kjer je prišlo do velikega števila smrtnih primerov. Analize kažejo, da je bila stopnja umrljivosti v takih ustanovah na Švedskem bistveno višja kot v sosednjih “zaklenjenih državah”.

Toda NY Times postavlja vprašanje, ali morebiti nizka rast novih primerov na Švedskem v primerjavi z razmeroma visoko rastjo v drugih evropskih državah kaže, da je Švedska našla ravnotežje, po čemer druge države že mesece hrepenijo. Ali gre zgolj za začasno odstopanje, ki bo s prihodom močnejšega novega vala, ki je napovedan, vse udarila v glavo?

Zaenkrat je videti pozitivno – pravi Anders Tegnell, glavni švedski epidemiolog, ki je svetovno slavo pridobil s svojimi liberalnimi ukrepi v boju proti covid-19.

Švedska ima približno deset milijonov prebivalcev, v zadnjih tednih pa je v povprečju na dan prejela le 200 novih okužb, čeprav se je število v zadnjih dneh povzpelo na 380. Za primer, Francija in Španija kljub strogim omejitvam dnevno zabeležita več kot deset tisoč okuženih.

Kritiki svobodnejšega modela imajo odgovor tudi na to trditev – menijo, da Švedska testira premalo ljudi, zato je sorazmerno majhno število na novo okuženih posledica nezadostnega “presejanja” prebivalstva. Tudi te teze lahko postavimo pod vprašaj, ker številke kažejo, da je od vseh testiranih na Švedskem, pozitivnih le 1,2 odstotka, na severozahodu Velike Britanije pa je pozitivnih sedem odstotkov.

NY Times opozarja, da se na predvečer novega vala pandemije številne evropske države odločajo za strožje omejitve. Toda politični voditelji, ki se zavedajo, da bi nova zapora lahko povzročila nepredvidene težave, pozivajo k čim večjemu upoštevanju zdravo razumskih ukrepov, kot so higiena, držanje razdalje in nošenje mask, da bi preprečili propad gospodarstva po zaprtju šol, podjetij, trgovin in lokalov ter restavracij. Strokovnjaki zato pravijo, da si Evropa kljub omejitvam vse bolj prizadeva uvesti švedski model, katerega glavni temelj je zaupanje v odgovornost vsakega državljana.

Vse evropske države danes bolj ali manj kombinirajo svoj pristop – testiranje, karantena in spremljanje stikov okuženih – s švedskim modelom, vendar nobena tega ne želi povedati odkrito. Namesto tega iz Švedske nenehno delajo karikaturo in njihov model označujejo za nečloveškega in neuspešnega, pravi Antoine Flahault, direktor Ženevskega inštituta za globalno zdravje.

Obstajajo znaki, da so Švedi ustvarili nekakšno imunost na bolezen, ki med drugim skrbi za preprečevanje okužbe in je zato koronavirus pod nadzorom. Sprva se je bilo mogoče izogniti visoki stopnji umrljivosti, Švedska pa je sredi aprila ponovno vzpostavila nadzor nad boleznijo. Švedska še zdaleč ni dosegla t.i. čredne imunosti, vendar lahko sklepamo, da je upoštevanje ukrepov socialne distance prineslo rezultate in se izkazalo za ključnega v boju proti koronavirusu – zaključuje Kim Sneppen, profesor biotske raznovrstnosti na inštitutu Niels Bohr.

Print Friendly, PDF & Email

Komentiraj