Kako prepoznati psihopata in sociopata

Večina med nami se je že srečala z izrazoma psihopat in sociopat. Pa veste, kaj točno pomenita in kakšna je razlika med njima? Bi znali prepoznati sociopata ali psihopata, če bi ga srečali?

Številni ta dva pojma napačno uporabljajo, ko opisujejo karakteristiko osebe. Zato bom v nadaljevanju razložil njun pomen, v čem sta si skupna in kaj ju bistveno razločuje ter kakšni so vzroki za nastanek teh motenj.

OPREDELITEV

Priročnik DSM-5 (Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders) klasificira psihopatijo in sociopatijo pod antisocialno osebnostno motnjo. Obe motnji imata nekaj skupnih karakternih značilnosti, ki povzročita zmedo pri ločevanju med psihopatijo in sociopatijo.

Skupne karakteristike sociopatije in psihopatije so naslednje:

  • Neupoštevanje zakonov in moralnih vrednot.
  • Neupoštevanje ali popolnoma zanemarjanje pravic ostalih v družbi.
  • Nezmožnost čutenja krivde in obžalovanja.
  • Nagnjenost k nasilnemu vedenju.

Zraven zgoraj navedenih skupnih karakternih lastnostim imata sociopatija in psihopatija še svoje posebne karakterne značilnosti.

SOCIOPAT

Sociopati so po večini bolj nagnjeni k živčnosti in hitreje postanejo razdraženi. Precej bolj so vzkipljivi in nagnjeni k čustvenim izbruhom epizodnega besa. Za sociopate je večja verjetnost, da so slabše izobraženi in živijo na družbenem robu. Značilnost sociopatov je tudi, da težje obdržijo službo in težje zdržijo dlje časa na istem mestu. Večina sociopatov lahko naveže stike v družbi, pogosto imajo celo svoj krog ljudi, kljub temu da so brez obzira do družbe in njihovih pravil. Kriminalna dejanja sociopatov, vključno z umori, so po navadi nenačrtovani, neorganizirani in izhajajo iz spontanosti.

PSIHOPAT

Psihopati za razliko od sociopatov niso zmožni ustvariti čustvene naveze ali stika in ne čutijo nikakršne empatije do drugih, kljub temu da znajo biti zelo karizmatični. Psihopati imajo zelo dobro sposobnost manipuliranja z ljudmi in zelo hitro znajo pridobiti njihovo zaupanje. Dobri so v posnemanju čustev, čeprav jih ne bodo znali pristno čutiti in izražati. Nekateri so tako dobri pri manipulaciji in posnemanju čustev, da si lahko ustvarijo celo družine ali imajo daljša romantična razmerja. Psihopati so v primerjavi s sociopati bolj izobraženi in imajo redno zaposlitev.

Ko govorimo o kriminalnih dejanjih, ki jih zagrešijo psihopati, gre v večini za zelo premišljene, do potankosti izdelane načrte, ki vključujejo tudi načrt za krizno stanje. To izhaja iz dejstva, da so psihopati zelo umerjeni in natančni. Njihova kriminalna dejanja so organizirana in pri tem poskrbijo tudi za to, da puščajo zelo malo sledi, ki bi jih v preiskavi lahko razkrila.

VZROKI ZA NASTANEK

Vzroka za nastanek psihopatije in sociopatije sta različna. Pri psihopatiji velja prepričanje, da gre za gensko predispozicijo, ki vpliva na to, da oseba postane psihopat. Za sociopatija pa naj bi bil vzrok vpliv okolja, v katerem je oseba odraščala in se razvijala.

Psihopatija je povezana a fiziološkim deficitom, ki je posledica slabše razvitega predela možganov, ki je odgovoren za nadzor impulzivnosti in čustev. Razvoj sociopatije pri človeku pa strokovnjaki v večji meri pripisujejo posledicam različnih travm iz otroštva, fizičnih in psihičnih zlorab. Domneva se, da se sociopatija razvije kot način, ki se ga otrok priuči iz okolja, v katerim je odraščal. Sociopati so namreč zmožni čutiti empatijo v določeni meri s posamezniki, ne pa z vsemi.

RESNIČNI PRIMERI

Psihopatija je najnevarnejša oblika antisocialne osebnostne motnje.

Mnogi znani serijski morilci, kot so Ted Bundy, John Wayne Gacy (Killer Clown) in Dennis Rader (BTK Killer), so bili diagnosticirani s psihopatijo. Psihopatični morilci vidijo svoje žrtve kot nehumane objekte, ki jih lahko mučijo, na njih izživljajo svoje skrite fantazije in jih na koncu ubijejo zgolj zato, ker jim to predstavlja zabavo ali pa jih to spolno zadovolji.

Za konec pa naj še povem eno statistično zanimivost:

+ Možnosti, da končate kot žrtev serijskega morilca je 1 proti 1 milijon (Hicky 1991).
+ Možnost, da zadenete na loteriji pa je 1 proti 13 milijonov.

Vir: An introduction to Criminal and Forensic Psychology – The Criminal Mind: Teresa Clyne

Sašo Hrastnik, študent delovne terapije

Print Friendly, PDF & Email

Komentiraj