Grad Štanjel

Grad Štanjel je eno največjih grajskih poslopij na Krasu in dominantni del starega naselja.
Prvotno precej manjše srednjeveško poslopje v lasti goriških grofov, so v začetku 16. stoletja podedovali Habsburžani in ga dali v fevd grofom Cobenzlom. Razen kratke beneške zasedbe in posedovanja družine Coronini iz Kromberka, so Cobenzli vladali Štanjelu vse do leta 1810, ko je družina izumrla. Spominske plošče pričajo, da so Cobenzli grad začeli preurejati leta 1583, današnjo baročno-renesančno podobo pa so mu dali okoli leta 1661.
V prvi svetovni vojni je bila v gradu urejena bolnišnica za oficirje. V času med prvo in drugo svetovno vojno je bil grad po zamisli in zaslugi Maksa Fabianija preurejen v osrednji prostor družbenega dogajanja.
Župan Fabiani je dosegel tudi, da je italijanska oblast odkupila poslopje, ki je postalo državna lastnina. Tu je bila občina, šola, vrtec, knjižnica, zdravniška ordinacija, kinodvorana, na grajskem dvorišču pa so se odvijali poletni plesi, koncerti in gledališke predstave.
V drugi svetovni vojni je bil grad zaradi napada Narodno-osvobodilne vojske precej uničen, obnovitvena dela so se začela v drugi polovici 20. stoletja.
Fabianijeva zamisel preureditve grajske stavbe v javno stavbo, to je večnamensko središče manjšega kraja, je bila za tiste čase konceptualna novost.