NEZVESTOBA: KO LJUBEZEN PRENEHA BITI EKSKLUZIVNA

V naši kulturi je splošno znano, da ko smo v ljubezenskem razmerju, naj bi bili zvesti in lojalni zgolj eni osebi. Vendar ni redkost, da ena ali obe osebi v zvezi prelomita to nenapisano obljubo. Takrat govorimo o pojmu nezvestoba. Nezvesti partner po navadi skriva nezvestobo, ker se dobro zaveda svojega početja in tudi, kakšne so posledice, če pride to na dan. Oseba, ki je žrtev nezvestobe, pa doživlja nezvestobo kot izdajo na dveh nivojih. Prvi je osebni nivo, drugi pa je nivo samega razmerja, ki ga je imela.

Nezvestoba ne pomeni samo, da je oseba imela spolni odnos z drugo osebo. O nezvestobi lahko govorimo tudi na emocionalnem nivoju. Nezvestoba je resen problem sodobne družbe, ker je zaupanje osnova za vsako zdravo razmerje.

Dojemanje nezvestobe se razlikuje pri ženskah in moških. Po izsledkih različnih študij so moški bolj prizadeti, če jih partnerka prevara z dejanjem spolnega odnosa. Ženske pa bolj prizadene, kadar je partner čustveno nezvest.

KAJ POVZROČI NEZVESTOBO

V ljubezni lahko iskrico nezvestobe zaneti marsikaj. Na osebni ravni so najpogostejše naslednje stvari:

  • Seksualna privlačnost.
  • Zadovoljitev spolnih, čustvenih in socialnih potreb.
  • Beg pred nezadovoljivim razmerjem.
  • Potreba po eksperimentiranju.
  • Kompulzivno vedenje ali spolna zasvojenost.
  • Maščevanje.

Ostali dejavniki so bolj sistematični, kar pomeni, da so odvisni od razmerji, v katerih so osebe. Na primer nezvestoba lahko nastane kot posledica problema v razmerju ali želje po večji intimnosti.

KAKO JE, KO JE OSEBA PREVARANA?

Ko je oseba prevarana, lahko občuti celo paleto različnih emocij. Reakcije se razlikujejo od izkušnje, osebnosti, karakterja, vrste nezvestobe, vrste razmerja, ki ga je prevarana oseba imela, in socialnega ter kulturnega konteksta. To je nekaj najpogostejših reakcij:

  • Jeza.
  • Občutek osamljenosti in zavrnitve.
  • Občutek nemoči, izguba kontrole nad življenjem.
  • Izguba samozavesti, samopodobe, občutek manjvrednosti.
  • Izguba zaupanja.
  • PTS (Post-traumatic stress).

OPROŠČANJE PO NEZVESTOBI

Potreba, da odpustimo in nam je odpuščeno, je zelo pogosta. To ne pomeni samo, da ponovno vzpostavimo razmerje, temveč da tudi vzpostavimo osebno zaupanje v nas same in našo samopodobo. Nihče ne mara, da je označen kot nezvest človek. Nihče si tudi ne želi, da ga ljudje vidijo kot zaupanja nevreden ali kot takšnega, ki ga z lahkoto vodi nagon in strast.

V mnogih primerih je odpuščanje prvi korak k zdravljenju razmerja. Ko se nekdo počuti izdanega in prevaranega, je odpustitev ključni dejavnik, da lahko ponovno gradimo na razmerju. Odpuščenje je tudi osnova za ponovno zaupanje, spoštovanje in v nekaterih primerih celo ljubezen. Potrebno pa je izpostaviti, da obstajajo tudi nekatera zmotna prepričanja in miti o odpuščanju. V nadaljevanju jih je naštetih nekaj najpogostejših:

  • Odpuščanje je vedno dobro.
  • Oprostitev pokaže, da smo dobra oseba.
  • Prepreči nadaljnji konflikt.
  • Odpuščanje je enkratno dejanje.
  • Če odpustiš, se vsa negativna čustva pretvorijo v pozitivna.
  • Ko odpustimo, s tem priznamo, da naša dejanja in čustva niso bila primerna ali upravičena.
  • Odpuščanje ne zahteva nekaj v zameno.

Odpuščanje tudi pokaže, da smo dojeli, kaj se je zgodilo. Je proces, ki je integriran del celotne zgodbe. Je tudi proces, ko oseba začne celiti emocionalne rane, ki so nastale v procesu nezvestobe. Včasih, kljub oprostitvi, osebi še vedno ostanejo čustvene brazgotine in tudi če gre ta oseba ponovno v razmerje z osebo, ki jo je prevarala, stvari nikoli niso več idealne. Določene stvari o nezvestobi nam zavedno ostanejo v spominu in smo v kasnejših razmerjih dosti bolj pozorni na morebitne znake nezvestobe partnerja.

Da povzamem, vsi lahko odpustimo, se sprijaznimo ali pa ignoriramo nezvestobo. To, kako bomo reagirali in se soočili z nezvestobo, pa je na vsakem posamezniku. Brez dvoma je, da je najboljša opcija ta, ki nam dovoli, da gremo naprej in živimo takšno življenje, kakršno nam najbolj ustreza – z istim partnerjem, drugim ali brez.

Sašo Hrastnik

Print Friendly, PDF & Email

Komentiraj