PARANOIDNA SHIZOFRENIJA: DEFINICIJA, VZROKI IN ZDRAVLJENJE

V življenju ste že zagotovo slišali, da je kdo rekel, da je oseba paranoična. To za ljudi ni neobičajen izraz, ko želijo osebo označiti, užaliti ali uporabiti zgolj kot del nestrinjanja v argumentu. Toda akademski pomen besede paranoičen pomeni dosti več kot ga razume splošna populacija. Podvrsta psihoze je paranoidna shizofrenija, ki jo bom opisal v tem članku.

Zgodovinsko gledano se izraz psihotičen pojavljajo različne definicije, nekatere niti niso bile akademsko potrjene. Kot psihotično lahko razumemo osebo, ki ima specifične simptome, razdeljene v dve veliki skupini: pozitivni simptomi in negativni simptomi.

 

SHIZOFRENIJA, RESNA DUŠEVNA BOLEZEN

DSM-5-TR (Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders) diagnosticira shizofrenijo, ko sta prisotna vsaj dva ali več simptomov, vsaj mesec dni (lahko tudi manj, če je zdravljenje uspešno). Simptomi so sledeči: blodnje, halucinacije, motnje govora in negativni simptomi, pod katere štejemo primanjkljaj čustvenih odzivov (veselje, žalost itd.), pomanjkanja želje po stiku z ljudmi in pomankanje motivacije.

Med pozitivne simptome štejemo blodnje, neurejenost misli in govora, halucinacije tipa, sluha, voha in okusa, ki jih obravnavamo kot manifestacijo psihoze. Pozitivni simptomi se v večini dobro odzivajo na zdravljenje z zdravili.

»Science has not yet taught us if madness is or is not the sublimity of the intelligence.«

Edgar Allan Poe

“Blodnja, kjer oseba navaja, da jo zasledujejo, je najpogostejša.”

 

BLODNJE

Ljudje imajo zmotno prepričanje, da blodnje izhajajo zgolj iz zaznavanj ali izkušenj. Blodnje lahko izhajajo iz veliko različnih stvari (bolezni, religije, zasledovanja, vzvišenosti itd.). Blodnja, kjer oseba navaja, da jo zasledujejo, je najpogostejša. Oseba, ki ima zasledovalno blodnjo (oseba je paranoična ali ima paranoične ideje) trdno verjame, da ga nekdo ves čas zasleduje, opazuje, moti ipd.

Še en primer blodnje je prepričanje, da je nekdo (po navadi so to bitja iz vesolja ali katera druga nezemeljska bitja) tej osebi ukradel organe ali jih zamenjal z nekom drugim, pri tem pa ni bilo vidnih nobenih fizičnih znakov na telesu. Blodnje, ki se kažejo kot izguba kontrole nad lastnim umom ali telesom, se v večini smatrajo za neobičajne.

Blodnje lahko povzročijo socialno izolacijo, propad razmerij, prijateljstev in težave na delovnem mestu. Ljudje z blodnjami lahko razumejo argumente in ideje drugih ljudi, vendar jih smatrajo za irelevantne in so nezmožni sprejeti te ideje. Mnogi postanejo tudi zelo hitro razdražljivi. Sama razdražljivost pa lahko nakazuje na prepričanja, ki si jih takšni ljudje ustvarijo skozi blodnjo.

»The madman can not rejoin reality, he is permanently living his fantasy.«

Carlos Castilla del Pino

PSIHOZA ALI PARANOIDNA SHIZOFRENIJA

Obstaja več različnih vrst in podvrst shizofrenije po klasifikaciji DSM-5 TR:

– Paranoidna,

– Dezorganizirana,

– Katatonična,

– Otroška,

– Shizoafektivna.

Kot sem že zgoraj omenil, se bom v tem članku osredotočil zgolj na paranoidno shizofrenijo.

“Občutek, da jih več čas nekdo zasleduje in da nimajo zasebnosti, lahko povzroči, da takšni ljudje naredijo samomor, ker ne najdejo druge rešitve.”

 

ZNAČILNOSTI PARANOIDNE SHIZOFRENIJE

Glavne značilnosti pri paranoidni shizofreniji so blodnje ali prisluhi. Potrebno pa je vedeti, da ni nujno, da ima oseba, ki je zbolela za paranoidno shizofrenijo, tudi motnje v miselnem procesu ali emocijah (večinoma jih oseba ne izraža ali v zelo omejeni obliki). V večini se pri paranoidni shizofreniji pojavlja blodnja, da jih nekdo zasleduje, potem je tu možnost blodnje, da se oseba počuti vzvišeno (na primer, da je oseba predsednik, kralj ali katera druga zelo pomembna osebnost). Pri paranoidni shizofreniji je lahko tudi več vrst blodenj hkrati, vsebine so lahko med seboj povezane.

 

SIMPTOMI, POVEZANI S PARANOIDNO SHIZOFRENIJO

Simptomi, ki so povezani s paranoidno shizofrenijo, so anksioznost, jeza, socialna izolacija ali na splošno izolacija od vsega in nagnjenost k prepiranju. Zraven tega so lahko takšni ljudje tudi nagnjeni k vzvišenosti. V razmerjih znajo biti zelo monotoni, dolgočasni, domišljavi.

Občutek, da jih več čas nekdo zasleduje in da nimajo zasebnosti, lahko povzroči, da takšni ljudje naredijo samomor, ker ne najdejo druge rešitve. Kombinacija blodenj zasledovanja skupaj z vzvišenostjo in jeznimi izpadi pa lahko botruje, da so te osebe nasilne ali celo storijo različna kazniva dejanja (veliko znanih serijskih morilcev je bilo diagnosticiranih s paranoidno shizofrenijo). Sicer so nepričakovani oz. spontani izbruhi jeze redki. Nasilje je bolj prisotno pri mlajših moških in osebah, ki so že v preteklosti imele težave z nasilnem vedenjem, zlorabo drog in alkohola in impulzivnost. Potrebno pa je izpostaviti, da večina ljudi, ki trpi za shizofrenijo, niso nasilne osebe. Po navadi je tako, da so prav ti ljudje žrtve nasilja.

»Everyone’s a little crazy. Some people just hide it better than others.»

Michelle Hodkin

 

Prvi znaki paranoidne shizofrenije se po navadi pojavijo v kasnejših letih, za razliko od ostalih vrst shizofrenij.

 

VZROKI ZA NASTANEK

Vzroki za nastanek še vedno niso popolnoma znani, obstaja precej različnih mnenj. Opredeliti pa je mogoče določene dejavnike tveganja, ki so sledeči:

  • OKOLJSKI DEJAVNIK: eden izmed teh okoljskih dejavnikov je lahko letni čas, v katerem je oseba rojena (po navadi zima ali zgodnja pomlad). Shizofrenija in ostale podobne bolezni so v večji meri možne pri otrocih, ki odraščajo v urbanih naseljih in ljudeh, ki živijo v manjšinah.
  • GENETSKI DEJAVNIK: genetski dejavnik je zelo pomemben dejavnik pri razvoju shizofrenije. Izhaja iz obeh vrst genske mutacije (redke in pogoste). Te genske mutacije so lahko povezane tudi z drugimi duševnimi motnjami, kot so na primer bipolarna motnja, depresija, avtizem.
  • FIZIOLOŠKI DEJAVNIK: komplikacije v nosečnosti in rojstvo otroka z hypoxia (pomankanje zraka), višja starost staršev, ko se odločijo za otroka je lahko dejavnik tveganja, da fetus (zarodek) zboli za shizofrenijo. Poleg tega lahko starši prispevajo tudi z načinom življenja – stres, različna vnetja, podhranjenost, materinska sladkorna bolezen in ostale zdravstvene težave lahko prispevajo k temu, da otrok razvije shizofrenične znake.
“Takšni ljudje morajo jemati zdravila v večini primerov do konca življenja.”

 

ZDRAVLJENJE PARANOIDNE PSIHOZE

Kronična paranoidna psihoza se zdravi v kombinaciji zdravil, običajno nevroleptiki, antipsihotiki, anksiotiki, in psihoterapije. Žal pa večina ljudi ne jemlje zdravil in se ne drži predpisane terapije, prav zaradi tega, ker se ne zavedajo svoje bolezni. Sicer lahko čutijo, da je nekaj z njimi narobe, toda to potem razumejo kot stvari, ki se njim dogajajo in niso vzrok za njihove težave, ki jih čutijo. Takšni ljudje morajo jemati zdravila v večini primerov do konca življenja. V resnejših primerih, ko so takšni ljudje nevarni zase in okolico, pa se jih hospitalizira na psihiatričnim oddelku in se tam nadaljuje zdravljenje.

Za zaključek, da povzamem. Paranoidna shizofrenija ima drugačne karakteristike kot ostali tipi shizofrenije. Znaki, ki prevladujejo, so blodnje zasledovanja, občutek pomembnosti in vzvišenosti ali pa kombinacija obojega. Imajo pa te ljudje boljše možnosti za dokaj veliko stopnjo samostojnosti pod pogojem, da upoštevajo zdravljenje, redno jemljejo predpisana zdravila in predvsem ozavestijo, da imajo problem.

Sašo Hrastnik, študent delovne terapije

 

VIR:

– American Psychiatry Association (2014). Manual diagnóstico y estadístico de los trastornos mentales (DSM-5), 5ª Ed. Madrid: Editorial Médica Panamericana.

– Chinchilla Moreno A. Las esquizofrenias. Barcelona: Elsevier Masson; 2007.

 

 

 

 

Print Friendly, PDF & Email

Komentiraj