fbpx

Po gradovih Dolenjske

Prvi pomladni dnevi kar vabijo, da kakor murnčki prilezemo na sonce. Sončni nedeljski popoldnevi so nadvse primerni za kratke izlete z družino, parterjem ali prijatelji. Ste vedeli, da imamo v Sloveniji »deželo gradov«?

Tako poimenujejo Dolenjsko, saj se je v porečju reke Krke nahajalo kar 65 gradov. Mnogo jih je bilo tekom zgodovine uničenih, kar nekaj pa je še vedno ohranjenih in primernih za odkrivanje skrivnostni srednjeveškega časa in življenja za grajskimi zidovi.

Trajanje poti: 1h 59 min

Prevoženi km: 81,5 km

GRAD ŽUŽEMBERK je mogočen grad, ki stoji na strmi pečini. Obnavljati so ga pričeli leta 1957, predvsem dela v zadnjem desetletju pa so razkrila in naredila dostopne obiskovalcem skoraj že vse prostore znotraj zidov. Grad oživi večkrat letno, saj je njegov notranji trg čudovito prizorišče za razne kulturne in zabavne prireditve.

DVOREC SOTESKA je bil nekdaj najimenitnejši dvorec na Kranjskem. V južni polovici vzhodno od dvorca se nahaja manjši vrt – zelenica z nekdanjim vodnjakom, še naprej čez cesto pa grajski park s paviljonom, imenovan Hudičev turn. Sedanje stavba je iz okoli 1664. Ima kvalitetno oltarno opremo iz 18. stoletja in Goldensteinovo poslikavo prezbiterija iz 1856.

GRAD GRM s parkom je največji novomeški grad oziroma dvorec. Stoji na vrhu griča Grm, preko katerega je nekoč vodila osrednja cesta iz Novega mesta čez Gorjance v Belo Krajino. Ob gradu Grm poteka urejen drevored, pred glavnim pročeljem je tudi manjši park, kjer najdemo bazen, kamniti vodnjak in zanimive drevesne vrste. Še nekaj deset let nazaj je služila kot poročna dvorana. Od leta 1886 je v objektu skoraj stoletje gostovala Kmetijska šola Grm, zatem so bili tu prostori sosednje tovarne IMV (Revoz), danes pa imata v njem prostore Zavod za varstvo kulturne dediščine in Zgodovinski arhiv Ljubljana.

Grad Grm stoji na vrhu griča Grm, preko katerega je nekoč vodila osrednja cesta iz Novega mesta čez Gorjance v Belo Krajino.

GRAD OTOČEC je edinstven primer gradu na vodi v Sloveniji. Nahaja se na otočku reke Krke in je obdan s čudovitim grajskim parkom. V njem rastejo številne avtohtone drevesne vrste, kot so črna jelša, bela vrba in črni topol, in tudi eksotična drevesa. Na začetku druge svetovne vojne so grad zasedli Italijani in ga imeli kot utrdbo, nato pa so partizani leta 1942 grad požgali in s tem je zgorel tudi bogat družinski arhiv rodbine Margheri. Danes je grad obnovljen in preurejen v luksuzen hotel. Hkrati je ena najprivlačnejših lokacij v Sloveniji za poroke in druga svečana slavja. V reki in na nabrežju se zadržujejo labodi in race.

GRAD STRUGA (GUMBERK) je lep primer časovno enotno nastalega gradu in predstavlja značilno grajsko arhitekturo 16. stoletja. Omogočen je ogled grajske kleti, pokušnja grajskega vina in piva, ogled grajske kuhinje, kovnice denarja, pisarne deželnih kranjskih stanov, zaplenjeno turško orodje in tepihe. Zraven gradu se nahaja golf igrišče in sprehajalne učne poti.

STARI GRAD PRI OTOČCU pritegne poglede tistih, ki se vozijo po avtocesti Ljubljana–Zagreb. Najstarejši del gradu predstavlja prvotno stolpasto jedro zgodnjegotske oblike, nato so v 14.-15. stoletju k starejšemu stolpu prislonili stanovanjska poslopja, ki skupaj s kasnejšimi dozidavami oblikujejo arkadno dvorišče. Leta 1632 so znotraj grajskega oboda uredili zgodnjebaročno kapelo, predelano v 30. letih 20. stoletja. Med vojno je bil grad požgan, po njej pa prešel v last novomeške tovarne Krka, ki ga postopoma obnavlja.

GRAD HMELJNIK pri Mirni Peči je eden najstarejših gradov v Sloveniji, v času protestantizma pa je nudil zatočišče luteranskim duhovnikom in prvim tiskanim knjigam v slovenskem jeziku. V noči s sobote na nedeljo, 9. maja, leta 1942, so ga partizani kot enega prvih gradov na Dolenjskem požgali, kar niso uničili, pa so z gradu odnesli domačini. Obnovitvena dela so se pričela konec petdesetih let 20. stoletja, vendar so se kmalu ustavila in danes grad spet sameva in nadalje propada.

MIRNSKI GRAD, imenovan tudi Speča Lepotica, ob vstopu na dvorišče preseneti z masivnostjo palače. Dragulj predstavlja renesančni most, ki je bil med prenovo ponovno pokrit z rdečo opeko. Zraven gradu je ribnik, obdan s čudovitim rastlinstvom. Zanimiva je tudi notranjost; v kleti, ki je služila za shranjevanje živilskih proizvodov, so se še ohranili močni opečni, banjasti oboki. Obnovljene grajske stopnice vodijo v prvo nadstropje neposredno k lepi jedilnici, ki je okrašena z velikimi portreti cesarjev iz osemnajstega stoletja. Zanimivo je dejstvo, da je nekoč v notranjosti gradu bila slikovita kapela in lep oltar iz črnega, belega in rožnatega marmorja, okrašen s sliko sv. Miklavža. Sedaj so od kapele ohranjeni samo zasuti ostanki temeljev.

Maja Šetinc

Print Friendly, PDF & Email

Komentiraj