fbpx

SKRIVNOSTNI SVET ILUZIJ

V vsakdanjem življenju se pogosto zanašamo na naše čute. Ti nas večinoma ne varajo, v določenih okoliščinah pa je lahko zaznavanje tudi zmotno. V tem primeru govorimo o zmotnih zaznavah, kot so iluzije in halucinacije. Zanje je značilno, da se ne ujemajo s stvarnostjo. Pri iluzijah je dražljaj realen, prisoten v okolju, vendar ga napačno interpretiramo. Pri halucinacijah pa je zmotna zaznava kot taka. Halucinacije nimajo podlage v dražljajih v okolju, temveč jih izzovejo nenormalni procesi v centralnem živčnem sistemu (zaradi drog, bolezni).

Iluzije se nahajajo vsepovsod okoli nas. Najdemo jih v naravi, kot je na primer iluzija slapa, o kateri je pisal že Aristotel. Če nekaj minut opazujemo slap in nato pogled preusmerimo na predmete v bližini, npr. kamne, bomo imeli občutek, da se kamni plazijo navzgor. Tudi film je iluzija, saj naši možgani iz posameznih slik ustvarijo navidezno gibanje. Prav tako so iluzije močno prisotne v svetu magije, kjer jih čarovniki spretno uporabljajo za preslepitev občinstva. Uporaba iluzij je prisotna tudi pri ventrilokvizmu, kjer premikanje ust lutke ustvarja občutek, da glas prihaja iz lutke.

Na iluzije vplivajo psihološki in fizikalni dejavniki. K psihološkim dejavnikom spadajo intenzivna čustva (strah, pričakovanje, prepričanja, želje, potrebe). Ti dejavniki imajo predvsem vpliv v oteženih okoliščinah zaznavanja (mrak, tema, oddaljenost objektov). Fizikalni dejavniki pa so na primer lomljenje svetlobnih žarkov (iluzija zlomljenega vesla) in velike temperaturne razlike (fatamorgana).

Obstaja na tisoče različnih vrst in oblik iluzij. Poznamo geometrijske iluzije, barvne, optične, časovne, iluzije gibanja, 3D iluzije itd. Na splošno pa lahko razlikujemo med tistimi iluzijami, ki imajo fizični vzrok nastanka (mavrica) in kognitivnimi, ki nastanejo zaradi napačne uporabe znanja oziroma napačne interpretacije (votel obraz maske, dolžine predmetov).

Hermanova rešetka je iluzija, pri kateri opazimo sive točke med kvadrati, razporejenimi v mreži. Če pa se osredotočimo na samo eno točko, sive točne izginejo. Iluzijo je Ludimar Hermann opazil ob branju knjige, v kateri so bili razporejeni simboli v mrežo.

Zollnerjeva iluzija ustvari občutek, da so dolge črte poševne, čeprav gre za paralelne črte.

Preučevanje iluzij se je začelo že v antiki, predvidoma že pred Aristotelom. Pomemben vpliv na razumevanje iluzij je imela gestalt teorija. Iluzije so pomemben vir za preučevanje delovanja možganov, zato jih uporabljajo kot metodo pri raziskavah v nevrobiologiji. Vendar pa iluzije niso univerzalne, saj jih pripadniki nekaterih plemen ne zaznavajo, prav tako nekatere bolezni (npr. shizofrenija) vplivajo na (ne)zaznavanje iluzij.

Veliko je še nedorečenega in neraziskanega na področju zaznavanja iluzij. Še vedno ni natanko znano in znanstveno dokazano, zakaj vidimo iluzije kot takšne, čeprav se zavedamo, da so le iluzije. Obstajajo številne teorije, ki razlagajo fenomen iluzij na različne načine. Odkritja na tem področju so v veliki meri povezana s tehnologijo. Skrivnostni svet iluzij lahko doživite v Muzeju Iluzij v Ljubljani.

Muzej Iluzij

Print Friendly, PDF & Email

Komentiraj