SOCIALNA FOBIJA: KO ANKSIOZNOST IN STRAH POSTANETA ŽIVLJENJSKA OVIRA

Strah je sestavni del emocij pri človeku. Je tudi zelo močni obrambni mehanizem, ki nas lahko reši v nevarnih situacijah. Pretiran strah pa lahko postane velika ovira v življenju. Nastanek tega sprožijo mehanizmi, ki lahko čez čas postanejo neobvladljivi in razvije se bolezensko stanje, kakor je anksioznost-tesnoba.

Anksioznost je motnja, pri kateri gre za zelo močen občutek strahu in skrbi, ki se sproži v situacijah, ki pravzaprav ne predstavljajo nobene resne nevarnosti človeku. Fobije so eden izmed teh primerov, ko je strah iracionalen in pretiran.

Strah pred višino, zaprtimi prostori, pajki, kačami ter še mnogo drugih dejavnikov lahko sproži iracionalni strah. Obstajaja celo strah, ko se ljudje bojijo ljubezenskih razmerij, ker jim to predstavlja nelagodje. Vse te vrste iracionalnih strahov imenujemo fobije.

“Za ljudi, ki trpijo za socialno fobijo so simptomi anksizonosti in strahu tako močni, da lahko osebi resno omejijo kvaliteto življenja.”

KAJ JE SOCIALNA FOBIJA

Socialna fobija ali socialna anksioznost je stanje, ko ljudje čutijo močne simptome aksioznosti, kadar so postavljeni v različne socialne situacije. Po navadi imajo zelo močen strah pred tem, da se jim drugi ljudje posmehujejo ali jih kritizirajo.

Oseba, ki trpi za socialno fobijo, zelo težko deluje v socialnem okolju, običajno ima omejeno interakcijo z ljudmi okoli sebe, delo v skupini pa ji predstavlja velik strah in nelagodje. To se lahko dogaja v katerikoli situaciji; na delu, v trgovini, zabavi, koncertu … Velik problem za te ljudi je tudi javno nastopanje ali na splošno izpostavljanje v javnosti.

Oseba z socialno fobijo ima zelo močen strah pred interakcijo z drugimi ljudmi.

Čeprav veliko ljudi misli, da je to zgolj sramežljivost, je v resnici socialna fobija čisto svoj pojem in se je ne sme zamenjevati z sramežljivostjo. Sramežljiva oseba občuti sram in včasih tudi strah, toda v mejah normale. Določena stopnja sramežljivosti je za večino ljudi čisto normalna. Za ljudi, ki trpijo za socialno fobijo pa so simptomi anksizonosti in strahu tako močni, da lahko osebi resno omejijo kvaliteto življenja.

“Ena od karakteristik te motnje je pretirano pričakovanje, vznemirjenost, ki lahko privede ljudi v stanje anksioznosti nekaj dni ali celo tednov pred samim dogodkom oziroma interakcijo.”

KAJ SO SIMPTOMI

Fizični simptomi pri nekom, ki se sooča s socialno fobijo so sledeči: pretirano potenje, zardelost, vrtoglavica, tresenje, lahko imajo celo gastrointestinalne probleme, slabost, panične napade in tachycardio (abnormalen hiter utrip srca). Ti simptomi se ne pojavijo samo v trenutku, ko je oseba v socialni interakciji. Ena od karakteristik te motnje je pretirano pričakovanje, vznemirjenost, ki lahko privede ljudi v stanje anksioznosti nekaj dni ali celo tednov pred samim dogodkom oziroma interakcijo.

Problem, ki je prisoten pri vseh ostalih fobijah je, da anksioznost še dodatno vzpodbudi ljudi, da se izogibajo situacijam, ki jim predstavljajo nelagodje ali strah. Tu se začne začaran krog, kjer je glavni cilj izogibanje interakcije z ljudmi.

Socialna fobija zelo poslabša kvaliteto življenja ljudem, ki trpijo za to motnjo. Vse običajne življenjske aktivnosti postanejo otežene, od iskanja zaposlitve, sklepanjem prijateljstev, iskanje partnerja in ostale socialne aktivnosti. Edini način, da se premaga socialno fobijo je, da se z njo sooči.

“Skozi psihoterapijo se da narediti velike napredke. Dokazano je bilo, da je kognitivno-vedenjska terapija zelo učinkovita pri premagovanju socialne fobije.”

SE LAHKO REŠIMO IZ ZAČARANEGA KROGA SOCIALNE FOBIJE?

Seveda. Toda kot vse ostale fobije je tudi pri socialni fobiji pot do uspeha dolga ter zahteva veliko predanosti in osebne moči. Prepoznavanje in sprejetje dejstva, da imamo problem, je prvi korak. Priporočljiv je tudi obisk psihoterapevta.

Navedel bom še nekaj ključnih dejavnikov, ki lahko pomagajo, ko se soočamo s socialno fobijo.

1 OZAVEŠČANJE PROBLEMA

Prepoznati in sprejeti dejstvo, da imamo problem, je prvi in ključen korak k ozdravitvi. Dobro je tudi vedeti, da sami nismo problem, ampak da imamo problem. Vsi imamo trenutke vzponov in padcev. Vsi delamo tudi napake v življenju, toda pomembno je, da kljub temu ostanemo na poti k ozdravitvi.

Pomemben dejavnik pri premagovanju socialne fobije je, da delamo na samopodobi in samozavesti. To je pomembno, ker s tem spoznavamo sebe in tudi bolje razumemo svoja dejanja in reakcije in s tem lahko primerno reagiramo in popravljamo svoje stare vzorce, ki so nas pripeljali v nelagodne in tesnobne situacije.

2 SOOČANJE S STRAHOM KORAK PO KORAK

Zelo pomemben dejavnik, ko želimo premagati socialno fobijo, je, da se soočimo s stvarmi in ljudmi, ki nam predstavljajo nelagodje in strah. Ključnega pomena je, da to počnemo korak za korakom.

Eden od načinov, kako to dosežemo, je, da sami pri sebi ugotovimo in si postavimo osebne izzive. Na primer, če je osebo strah javnega nastopanja, začnemo s tem, da nastopamo pred prijatelji ali manjšo skupino ljudi, dokler ne pridobimo na samozavesti in se navadimo na situacijo in postopoma nadaljujemo nastopanje pred večjo skupino ljudi.

Ključ do uspeha je, da začnemo postopoma in napredujemo v situacije, ki nam predstavljajo največ strahu in anksioznosti. Priporočljivo je tudi, da si beležimo svoj napredek, ker je to lahko zelo dober osebni motivator.

3 UČENJE PROCESIRANJA ANKSIOZNOSTI

Ljudje smo si različni in imamo tudi različne mehanizme, s katerimi si lahko pomagamo, da premagamo anksioznost. Za primer bom navedel najpogostejše: tek, meditacija, različne oblike tehnik relaksacije, športi …

4 STROKOVNA POMOČ

Če kljub vsemu temu še vedno ne uspemo ali se počutimo, da ne napredujemo, naj vam ne bo neprijetno prositi za pomoč. Skozi psihoterapijo se da narediti velike napredke. Dokazano je bilo, da je kognitivno-vedenjska terapija zelo učinkovita pri premagovanju socialne fobije.

Kot vidite je socialna fobija restriktivni problem, ki omejuje človeka in interakcijo z drugimi ljudmi. Toda vsak jo je zmožen premagati, če si zares želi in je tudi pripravljen vložiti v to veliko truda. Torej, zberite pogum in dajte si priložnost za boljše življenje.

Sašo Hrastnik, študent delovne terapije

Print Friendly, PDF & Email

Komentiraj